Moj črni konj ne rabi uzde, uboga me brez vajeti (ali neznosna lahkost bivanja ob železnici)
Moja sinočnja črnokalska izkušnja dramatičnega enoumja v režiji Janka Severja, ki žal še vedno »uspešno« vodi to ljudstvo žejno čez vodo, je pika na i obdobja vladavine etike na korupcijski pogon.
Odbor DEM

Sreda, 20. junij 2018 ob 13:11

Odpri galerijo

Uvodni refren pesmi Rafka Irgoliča povzema bistvo. Sinočnjo »razpravo« v Dolu pri Hrastovljah na Črnem kalu, ki je bila napovedana kot »Življenje ob železnici« - v resnici pa je bil to zgolj predvolilni shod stranke SMC, je težko objektivno komentirati. Če povzamem po Ivanu Cankarju, ki ga sinoči žal ni bilo zraven mene, da bi me zagovarjal, na kratko lahko rečem le sledeče: ta narod si je spisal sodbo sam, ne frak mu je ni, in ne talar. Ljudstvo, ki hlepi po rešitvi in hodi jokat v Ljubljano o neznosnem življenju ob železnici, si namreč rešitve niti ne zasluži.

Moja sinočnja črnokalska izkušnja dramatičnega enoumja v režiji Janka Severja, ki žal še vedno »uspešno« vodi to ljudstvo žejno čez vodo, je pika na i obdobja vladavine etike na korupcijski pogon. Ta doba se sicer na srečo izteka. Predno pa bo konec nepreklicen bo verjetno preteklo še kar nekaj solz in bodo vladni ljudje in lokalni »veliki duhovniki« javnega mnenja, še naprej opletali z repom primorskega domoljubja, ki se konča v parolah »luke ne damo«, ko je treba ukrepati pa se poskrijejo v mišje luknje in pretakajo krokodilje solze neznosne lahkosti bivanja ob železnici. Prave borce za Luko, to je davkoplačevalce in nekdanje vodstvo, pa brez pomisleka odstavijo s položajev.

Sicer pa ni mi žal, da sem sinoči prišel na ta zbor. Kajti še vedno velja: spoznanje več predsodek, manj. In prav te predsodke proti meni in moji borbi za drugačen drugi tir, sem hotel razbiti neposredno med ljudmi. Prišel sem namreč krajane vprašat kaj je pri tej stvari najbolj pomembno: kdaj bo zasajena prva lopata ali kdaj bo projekt drugega dvojnega tira končan. Ampak ti ljudje so indoktrinirani s prvo lopato, konec projekta jih sploh ne zanima. Kako je fascinacija s prvo lopato nalezljiva in vsesplošna je neverjetno. Skoraj so me izgnali iz dvorane in bil sem stalno prekinjan v besedi.

Bilo pa je na tem shodu veliko hrupa za nič, posebno demokratične ženske so bile najbolj glasne, čeprav so govorili samo moški. Na srečo je v mojo (ali županovo ?) zaščito zunaj dežuralo koprsko redarstvo, da ne bi prišlo do fizičnega incidenta. Shod je bil dobro pripravljen samo logistično, vsebinsko pa je bil čista ničla. No, kljub temu smo izvedeli, da bodo izkopani material iz 20 km tunelov, vozili v Anhovo in da ga bo 4 milijone ton. Obeta se resnični podzemni in nadzemni masaker. In izvedeli smo, da bo vlada v zadnjih vzdihljajih do zadnje minute projekt rinila naprej do bridkega konca.

Bila je silna kritika na 6 milijonov »zapravljenih« za referendum. No, če bi smel govoriti, kot sem se namenil, bi se za referendum najprej zahvalil koprskemu županu, ki je tudi bil na prireditvi, saj mi je prav on omogočil referendum, ker brez njega in njegovega nastopa v Državnem svetu in odložilnega veta DS, referenduma najbrž ne bi bilo. Jaz bi bil namreč po vsej verjetnosti časovno prekratek.

Torej, hvala Borisu, kajti njemu gre zasluga, da je bila referendumska pobuda sploh uspešno začeta in sem jaz sploh prišel na sceno in je referendum bil. Račun za 6 milijonov zanj naj zato krajani izstavijo kar njemu, ne meni ali pa naj ga izstavijo vladi in parlamentu ter njihovim priležnikom na DVK, ki niso hoteli referenduma združiti z volitvami. Največje zasluge za stroške pa imajo seveda trdoglavo nenačelno pametni vladni parlamentarci, ker niso hoteli umakniti zakona.

In še nekaj mi prvi hip pride na misel:

V tako enoumnem stanju duha je zelo malo prostora za dihanje. Črnokalci skuhajte se v svoji lastni omaki ali pa končno spet dopustite, da se sliši druga plat zvona. Ta čas se bliža. Čeprav je trenutno stanje duha, kot pravi moj dragi pisec Ivan Cankar približno sledeče: gospodar se pokriža, hlapec moli rožni venec. Zanimivo pa bo opazovati, kako bodo razboriteži, ki mene napadajo, kmalu obrnili ploščo. Takrat bo s Severa zapihala odjuga. Pravljica o Janku (in Metki) pa bo dobila pravični epilog.

Na koncu sem dolžan povedati še nekaj. Vsa čast ljudem iz Gabrovice, izjemam, ki si upajo nasprotovati enoumju. Te ljudi sem prišel pozdravit in ohrabrit. Na koncu tunela pod Črnim kalom se namreč že vidi luč. To ni vlak, ki prihaja nasproti, to je luč spoznanja, da je tudi neumnost omejena in laž ni večna in vsemogočna. Zato zboru krajanov priporočam: spoznanje več, predsodek manj naj bo vaše vodilo in jaz bom lahko doma počival, namesto, da se pri vas borim s korupcijo, lažjo, neumnostjo in vsesplošno duševno lenobo.In ne bo se mi potrebno zaklinjati, da sem namesto referenduma vlado in DZ 10 x pozival naj umakne sporni zakon, DVK in US pa naj določijo referendum skupaj z volitvami. Ampak ne, zmagala je logika, da kdor pokaže na napako je kriv! Če drugega ne je kriv vsaj za 6 milijonov, ki jih niso hoteli prihraniti. Milijarde, tako ali tako ne brigajo nikogar.

Vili Kovačič, državljan K.

Pripis: Opozorilo črnokalskim ozko gledom ! Ne mi zamerit, da se ukvarjam s to »vašo« stvarjo. Projekt 2 tir je namreč vseslovenski davkoplačevalski in ekološki projekt velikega formata. Je triumf nespameti in samomor zdrave pameti. Podobno kot TEŠ6, proti kateremu sem se enako vneto, vendar manj uspešno, boril pod neko drugo vlado, slovitega »vstajniškega« leta 2012. Ugotavljam, pa da so metode javne diskreditacije iste. Boljših varuhov, nima neumnost, kot so slovenski »intelektualci«: Marko Crnkovič, Vesna Godina itd, itd! Vsi neznansko daleč od poštene besede in nevredni Cankarja, razen s posmehom o svoji dvoličnosti. Takrat, ob TEŠ6 ste bili vsi ti leporečneži vsaj previdno tiho. Zdaj pa: gospodar se pokriža, oni molijo rožni venec.

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 20. Nov 2019 at 13:05

89 ogledov

USTAVNA POBUDA! Napredek je sprva vedno nezaželen, dokler ga ne osvoji večina. Vedno pa ga začne manjšina ali posameznik.
Spoštovane poslanke in poslanci, vodje poslanskih skupin ! Demokracija je najbolj zlorabljena beseda, podobno kot svoboda. Vendar  je kljub temu ne smemo zavreči in podcenjevati, mnogo bolje je na njej  delati in jo razvijati.  Predvsem pa: če naj dobi pomen in vlogo, ki ji pripada,  jo je treba udejaniti  navzven  in navznoter ! Temu je ta pobuda namenjena.  Pred vložitvijo pobude na Ustavno sodišče v četrtek  21.11.2019, prosiva vodje vseh poslanskih skupin, da jo posredujejo drugim, in da dajo odgovor nanjo.  Naslov pove vse: OD OLIGARHIJE DO DEMOKRACIJE.  Bistvo predloga je predstavljeno v priponki na eni sami strani, kar za demokratično razmišljanje vsekakor ne more biti prezahtevno in pre-dolgotrajno branje.  Prosiva za odgovor, ali ste pripravljeni podpreti ta predlog in sprejeti poglobljen pogovor o tej temi in kdaj. Strah pred notranjo demokracijo ne sme zamegliti pogleda na potencialne in dejanske možnosti, ki jih ta prinaša. Sicer pa imajo v  demokraciji prihodnost zgolj take rešitve, ki odpirajo nove možnosti za čim več ljudi, ne pa take, ki te možnosti zmanjšujejo ali celo zanikajo. Popolna obstrukcija predsednika države v odnosu do tega predloga, ob nedavnih posvetovanjih o volilnem sistemu, naju sicer  ne navdaja  z optimizmom, vendar  to ne more  biti relevanten kriterij. Morda gre samo za globoko zasidrano pomanjkanje poguma in  inercijo stare miselnosti, lahko pa je motiv samo želja - spreminjajmo stvari tako, da vse ostane isto.  Slovenija potrebuje GLASNOST in PERESTROJKO, seveda ne  na sovjetsko ruski način, pač pa v  pomenu globinskih sprememb, ki bodo spremenile naravo politike ter  smer njenega razvoja - od oligarhije k demoraciji in ne obratno ! Nekaj si velja priklicati v zavest ! Napredek je sprva vedno nezaželen, dokler ga ne osvoji večina. Vedno pa ga začne manjšina ali posameznik. Demokratične rešitve pa lahko uveljavljamo le z več, ne z manj demokracije !  Najboljše so tiste, ki z minimalnimi spremembami lahko spremenijo smer ortodoksnega razmišljanja. Strateško pametni politiki bodo v tem spoznali prednosti na katere prej niso upali niti pomisliti. Ozkogledni se bodo počutili ogrožene ! Spoštovani, po 28 letih je prišel NOV DAN in usodni čas, da se končno zbudimo prosti oklepov lastnih svinčenih predstav! Prišel je čas, da Osamosvojitev z veliko začetnico,  nadgradimo z osvoboditvijo od suženjstva  lastnim utvaram in strahu pred spremembami. Nekoč so govorili: kadri so naše največje bogastvo! Danes vemo: kvaliteta demokracije in odločanja se začne in konča z načinom izbiranja ljudi. Ta predlog je prispevek k njeni uresničitvi. Hvala Vam za vašo pozornost in lep pozdrav ! Vili Kovačič, državljan K. , Janko Veber, nekdanji poslanec DZ

Thu, 7. Feb 2019 at 08:10

346 ogledov

USTAVNA PRITOŽBA . nujna volilna zadeva s predlogom za absolutno prednostno obravnavo in začasno zadržanje
Upravno sodišče je kršilo ustavne pravice s tem, ko ni izvedlo ustne javne obravnave in ni omogočilo ustavnemu pritožniku predstavitve svojih stališč, zaslišanja nasprotnih strank in prič ter izvedbe dokazov, čeprav je ustavni pritožnik vse to zahteval in podal zadostno podlago ter priložil listinske dokaze o kršitvah. Ustavni pritožnik: Viljem (Vili) Kovačič, Na Straški vrh 26, 1000 LjubljanaKršitev pravic: 1. člen, 22. člen, 23. člen, 24. člen, 25. člen, 43. člen ustave 1. člen 3. protokola, 6., 10. člen EKČP I. Postopek pred vložitvijo ustavne pritožbe Ustavni pritožnik je izpodbijal izvolitev župana Mestne občine Ljubljana (MOL) Zorana Jankovića in mestnih svetnikov Liste Zorana Jankovića pred mestnim svetom in pred Upravnim sodiščem s petimi ugovori o nepravilnostih. Najpomembnejša med nepravilnostmi je uporaba oziroma zloraba javnih sredstev za namene volilne kampanje (use of state resources, abuse of state resources). Ta nepravilnost je storjena z nedovoljeno, enostransko uporabo javnih sredstev za izdajo in odpošiljanje tiskanih glasil, ki so predstavljale promocijo in nedovoljeno javno propagando. Gre za hudo kršitev. V državah zahodne Evrope zaradi takšnih nepravilnosti izvoljenega kandidata izločijo ali volitve razveljavijo. V Franciji ali Veliki Britaniji po vsakih volitvah nekaj izvoljenih kandidatov na ta način izgubi sedež. OVSE, Svet Evrope, Evropska unija in mednarodne organizacije štejejo to za eno najhujših zlorab, ki je v mnogih državah tudi kaznivo dejanje. Ustavni pritožnik je pred Upravnim sodiščem zahteval javno ustno obravnavo, zaslišanje sebe in nasprotnih strank, zaslišanje prič in izvedbo drugih dokazov. Priložil je tudi listinske dokaze o nepravilnostih, ki potrjujejo njegova navajanja. Upravno sodišče je po določbah Zakona o lokalnih volitvah (ZLV) moralo odločiti v 30 dneh. Po Kodeksu Sveta Evrope o dobrih praksah v volilnih zadevah, po priporočilih Beneške komisije, po stališčih dr. Jadranke Sovdat v zadevi Up-1410/18 z dne 13. 11. 2018 in po odločbi Ustavnega sodišča U-I-191/17 z dne 15. 1. 2018 bi sodišče moralo izvesti javno ustno obravnavo, a je ni. Čeprav je sodba Upravnega sodišča izjemno dolga (62 strani in 215 točk), se do pritožnikovih navedb opredeljuje le v manjšem delu (od 143. do 215. točke), do pritožnikovih zatrjevanj glede financiranja volilne kampanje iz proračunskih sredstev pa v točkah 183. do 215. Upravno sodišče je potrdilo, da “Bistveno je, da je zakonodajalec jasno predpisal, da volilne kampanje za župana in njegovo listo ni dovoljeno financirati iz proračunskih sredstev občine” (točka 185). Upravno sodišče je nato potrdilo, da je prišlo do zlorabe javnih sredstev za volilno kampanjo (točke 197-204) in za porabo proračunskih sredetev za propagando. Upravno sodišče je tudi potrdilo, da je prišlo do kršitve zakona. Po mnenju sodišča te nepravilnosti in kršitve zakona, ki so se zgodile, niso bistveno vplivale na izid, saj da je Lista Zorana Jankovića osvojila 23 od 45 sedežev v mestnem svetu, Zoran Janković pa 60,45% glasov. Za druge tiskovine, ki so promovirale župana Jankovića in Listo Zorana Jankovića, vključno s fotografijami župana s šolarji, je sodišče navedlo, da gre za “normalno obveščanje” na stroške občine in ne za nepravilnost. Upravno sodišče obravnave ni izvedlo, ker kršitve niso bistveno vplivale na izid, sodišče pa se sklicuje tudi na kratek 30 dnevni rok, ki ga je imelo na voljo za odločitev. Sodišče je zapisalo, da je namesto izvedbe javne obravnave zadostilo javnosti sojenja “v smislu javne objave izreka sodbe na oglasni deski” (točka 211). Zapisalo je tudi, da je upoštevalo “splošno sodno prakso glede razpisovanja javnih obravnav v situacijah, ko stranka ne utemelji prepričljivo, kako bi lahko zaslišanje prič ali kateri koli drug konkreten dokaz vplival na odločitev” (točka 212). Sklicevalo se je tudi na svojo prakso neizvajanja obravnav in na staro prakso z leta 2004, po kateri “zgolj gola zahteva stranke za izvedbo javne obravnave za obveznost izvedbe glavne obravnave še ne zadostuje.” Po stališču sodišča “bi sojenje na glavni obravnavi po nepotrebnem podaljšalo sodne postopke in potrebne stroške” (točka 213). II. Kršitev ustavnih pravic S tem, ko Upravno sodišče ni izvedlo ustne javne obravnave in omogočilo ustavnemu pritožniku predstavitve svojih stališč, zaslišanja nasprotnih strank in prič ter izvedbe dokazov, čeprav je ustavni pritožnik vse to zahteval in podal zadostno podlago ter priložil listinske dokaze o kršitvah, je kršilo njegove ustavne pravice. Znano je, da Upravno sodišče izogiba javnim obravnavam in da krši pravice s tem, ko jih ne izvaja. Da jih krši, je potrdila odločba ESČP Mirovni inštitut proti Sloveniji. Upravno sodišče se upira izvajanju obravnav in celo po objavi sodbe Mirovni inštitut svoje prakse ni spremenilo. Upravno sodišče je potrdilo, da na primer oddelek v Mariboru že več let ni izvedel niti ene obravnave (dopisa Upravnega sodišča Su 677/18-2 in Su 677/18-5, oba priložena. Upravno sodišče sicer zapiše, da je izvedlo leta 2015 nič, 2016 nič, 2018 nič obravnav, 2017 pa da je izvedlo v eni zadevi tri javne obravnave, a to ni res, saj je v tej zadevi bila javnost zaradi varstva pravic otrok izključena, kar je jasno s Sklepa Vrhovnega sodišča I Up 55/2018 28. 3. 2018. Sledi torej zaključek, da ta oddelek sodišča že več kot štiri leta ni izvedlo niti ene javne obravnave). Obveznost izvedbe javne obravnave v volilnih zadevah določa Kodeks Sveta Evrope dobrih praks v volilnih zadevah. To je poudarila tudi dr. Jadranka Sovdat v Up-1410/18 z dne 13. 11. 2018 in Ustavno sodišče v referendumski zadevi U-I-191/17 z dne 15. 1. 2018. Citiramo dr. Sovdatovo v Up-1410/18: “Povsem drugače spet kot v a posteriori volilnem sporu, kjer bo javna obravnava, upoštevaje seveda zatrjevane volilne nepravilnosti in oceno njihovega vpliva na volilni izid, praviloma morala biti opravljena.” Upravno sodišče v sodbi samo citira stališče Ustavnega sodišča, po katerem ni potrebe po obravnavi če gre za “zgolj golo zahtevo” stranke. V mojem primeru ne gre za “zgolj golo zahtevo”, ampak sem pojasnil za vsako pričo posebej, zakaj jo želim in moram zaslišati in kaj bo izpovedala, enako pa tudi kaj bom izpovedal sam in kaj bom izprašal nasprotne stranke ter kaj se bo z zaslišanji pokazalo in dokazalo. Po mnenju sodišča nepravilnosti in kršitve zakona, ki so se zgodile, niso bistveno vplivale na izid, saj da je Lista Zorana Jankovića osvojila 23 od 45 sedežev v mestnem svetu, a ravno ta podatek dokazuje, da kršitev je bila bistvena. Če bi Lista Zorana Jankovića osvojila le nekaj glasov manj, bi prejela 22 od 45 sedežev in s tem ne bi imela več večine v mestnem svetu. Večino je osvojila z izjemno tesno večino le nekaj glasov. Kršitev, ki jo je tudi Upravno sodišče ugotovilo, je torej bila zelo pomembna. Še več kršitev bi dokazala zaslišanja, moja ustna predstavitev in izvedba ostalih predlaganih dokazov. Zato je s tem, ko Upravno sodišče ni izvedlo ustne javne obravnave in omogočilo ustavnemu pritožniku predstavitve svojih stališč, zaslišanja nasprotnih strank in prič ter izvedbe dokazov, čeprav je ustavni pritožnik vse to zahteval in podal zadostno podlago ter priložil listinske dokaze o kršitvah, Upravno sodišče kršilo moje ustavne pravice: enako varstvo pravic iz 22. člena ustave, pravico do sodnega varstva iz 23. člena, javnost sojenja iz 24. člena, pravico do pravnega sredstva iz 25. člena. Kršena mi je volilna pravica kot volivcu in kandidatu in pravica do poštenih volitev, kar vse zagotavlja 43. člen ustave. Kršeno je tudi načelo demokratične države, ki vključuje zahtevo po poštenih volitvah in po učinkovitem sistemu varstva volilne pravice in sistemu odprave nepravilnosti pri volitvah v volilnem sporu. Stališče Upravnega sodišča, da v 30 dneh ni moglo izvesti javne obravnave, ni prepričljivo. To je dovolj dolgo obdobje, v katerem bi sodišče lahko sklicalo in izvedlo obravnavo, enako kot v podobnih primerih to izvedejo sodišča v drugih državah. Kot je zapisala dr. Sovdatova v Up-1410/18 z dne 13. 11. 2018 in v svoji knjigi Volilni spor, je v Sloveniji uveljavljen a posteriori volilni spor prav iz razloga, da je lahko po volitvah dovolj časa, da se izvede javna obravnava in ugotovi dejansko stanje in odloči. Ravno zaradi tega nimamo, kot imajo v nekaterih državah, izjemno hitra odločanja o nepravilnostih že pred volitvami, ko sodišča odločijo med volilno kampanjo v dnevu ali dveh. Če 30 dni ne daje dovolj časa, pa je določba ZLV ki predpisuje 30-dnevni rok neustavna, saj obdobje mora biti dovolj dolgo, da se obravnava izvede. III. Pobuda za oceno ustavnosti Zakona o lokalnih volitvah Ker Zakon o lokalnih volitvah (Ur. l. 72/93 z dne 31. 12. 1993 in nadaljnje spremembe) ne vsebuje določbe, da mora Upravno sodišče izvesti javno in ustno obravnavo v primeru volilnega spora, je v neskladju z ustavo (1., 22., 23., 24., 25., 43. člen) iz istih razlogov, navedenih v prejšnjem odstavku. Gre za protiustavno pravno praznino. Pravni interes izkazujem z ustavno pritožbo, a tudi kot volivec in ker nameravam tudi v bodoče kandidirati in se boriti za poštene volitve. IV. Kršitev načela videza nepristranskega sodnika Ustavni pritožnik je že v pripravljalni vlogi, takoj ko je videl ime sodnika, opozoril da sta brat sodnika in odvetnik MOL strankarska kolega v LDS in bila sta ministra iste politične stranke LDS, ta volilni spor pa je izrazito političen spor. Gre za kršitev videza nepristranskosti (6. člen EKČP). V. Kršitev 3. člena 1. protokola EKČP in drugih določb EKČP S tem, ko upravno sodišče ni izvedlo obravnave in mi omogočilo zaslišanja prič in predstavitve mojih stališč, je prišlo do kršitve 3. člena 1. protokola, 6. in 10. člena EKČP. Država mora omogočiti javno obravnavo na najmanj eni stopnji, zato gre za kršitev 6. ali 10. člena EKČP in če upravno sodišče obranvave ne izvede, jo mora ustavno sodišče (Selmani in ostali proti Makedoniji, 67259/14 z dne 9. 2. 2017, Bektashi Community in ostali proti Makedoniji, 48044/10, 75722/12 in 25176/13, z dne 10. 9. 2018, Gafgaz Mammadov proti Azerbaijanu, 60259/11, § 86, z dne 15. 10. 2015, Butkevich proti Rusiji 5865/07, z dne 13. 2. 2018). Glej tudi Petkov in ostali proti Bolgariji (77568/01 178/02 505/02 z dne 11. 6. 2009). EKČP še ne varuje pravic pri lokalnih volitvah večine držav, a pri vsaki državi posebej preveri, ali so pristojnosti lokalnega organa tako široke, da bi ta organ ESČP lahko štel za "legislature". ESČP je tudi že zapisalo, da bi v prihodnosti lahko štelo pod legislature tudi individualne organe in organe lokalne samouprave, odvisno od obsega pristojnosti organa. Tako je že ESČP že odločilo, da EKČP pokriva volitve predstavniških teles dežel ali kantonov v Avstriji, Nemčiji, Belgiji in Švici (Timke v. Federal Republic of Germany, Commission decision of 11 September 1995, DR 82-A (1995), pp.158ff); Cherepkov v. Russia (dec.), no. 51501/99, ECHR 2000-I and X v. Austria, no. 7008/75, Commission decision of 12 July 1976, DR 6, pp. 120-121). ESČP ni vsebinsko obravnavalo zadeve lokalnih volitev Turčije s pojasnilom, da predstavniško telo lokalne samouprave v Turčiji je le "repositories of powers of an administrative nature concerning the organisation and provision of local services." (Akova v Turkey, 33969/15, z dne 13. 9. 2016). Je pa ESČP v zadevi Vito Sante Santoro proti Italiji (36681/97 z dne 1. 7. 2004, § 52,) odločilo, da italijanske regije province imajo toliko pristojnosti, da njihove volitve ESČP pokriva: "the regional councils are competent to enact, within the territory of the region to which they belong, laws in a number of pivotal areas in a democratic society, such as administrative planning, local policy, public health, education, town planning and agriculture (see paragraph 35 above). The Court therefore considers that the Constitution vested competence and powers in the regional councils that are wide enough to make them a constituent part of the legislature in addition to the parliament." V zadnjih letih, podobno kot pri drugih pravicah, širi področje varovanja pravice. Zato je pričakovati, da bo ESČP odločilo, da EKČP pokriva volitve mestnih svetov, ki imajo več pristojnosti od ostalih občinskih svetov, še posebej pa mestnega sveta Ljubljane, ki ima po Zakonu o glavnem mestu še posebej široke pristojnosti. Mestni svet namreč pokriva področje iz odločbe Vito Sante Santoro (local policy, education, town planning). VI. Predlog za absolutno prednostno obravnavo, ki je v volilnem sporu ustaljena praksa Sodišče mora v a posteriori volilnem sporu (sporu po volitvah v zvezi z veljavnostjo volitev) odločati absolutno prednostno. Tega se je vedno držalo tudi Ustavno sodišče in je odločilo v nekaj dneh in največ v desetih dneh. To je nujno ne le zaradi varstva pravic ustavnega pritožnika, ampak zaradi varstva pravic izvoljenih funkcionarjev in volivcev. S tem, ko izvoljeni funkcionarji, ki ne bi smeli izvrševati mandata zaradi nepravilnosti, tega izvajajo, prihaja do nepopravljivih posledic, saj že sprejemajo akte. VII. Predlog Ustavnemu sodišču Ustavnemu sodišču RS predlagam, da absolutno prednostno razveljavi sodbo Upravnega sodišča in zadevo vrne Upravnemu sodišče RS v ponovno odločanje z napotkom, da opravi javno obravnavo in omogoči ustavnemu pritožniku izvedbo dokazov. Priloge: sodba Upravnega sodišča RS št. I U 2590/2018-19 z dne 25. 1. 2019 odločba Mestnega sveta MOL 041-330/2018-4 z dne 17. 12. 2019 sklep Občinske volilne komisije MOL z dne 22. 11. 2018 dopis Upravnega sodišča RS št. Su 677/2018-2 z dne 28. 11. 2018 dopis Upravnega sodišča RS št. Su 677/2018-5 z dne 3. 12. 2018 V Ljubljani 1. 2. 2018 Ustavni pritožnik   Viljem (Vili) Kovačič Državljan K

Sat, 8. Sep 2018 at 21:35

544 ogledov

Ali v Sloveniji neparlamentarci doživljam(j)o tiranijo, ki bi pravno dopuščala uporabo pravice do kramole zoper tiransko obla
To pravno vprašanje bo po moji napovedi bistveno v bodočem težko dokazljivem procesu Republike Slovenije proti Šiškotu, ki mu oblast dosedaj še dokaj skopo pod neverjetnim medijskim in političnim pritiskom in javnosti precej slabo pojasnjeno očita prav to - spletne pozive za prevrat, v povezavi s prikazom bolj kot ne simbolične (nenajdeno orožje, povsem možno je še vedno, da gre za airsoft igrače) sile, ki bi bila potencialno uporabljena za izvedbo tega dejanja. Na podlagi dosedaj znanih podatkih skupina kot taka ne predstavlja iminentne protipravne grožnje ustavnemu redu RS, ampak ga s protimigrantskimi stališči in namenom varovanja obstoječe ustavnosti dopolnjuje v točkah, kjer je res v preteklosti povsem odpovedal Šengenski sistem recimo in se je dopuščalo množično prehajanje državne meje mimo vseh zakonov po nareku tujih sil. Ob odstotnosti varnostnega aparata države na kraju in v času prehoda ali njihovi neučinkovitosti, so se vzpostavile razmere, podobne vojnim, saj nenadzorovani prehodi meje lahko bistveno vplivajo na kakovost življenja državljanov RS. V tuji sodni praksi, zlasti v ZDA, v kateri deluje okoli 200 oboroženih skupin (seveda se zvezna oblast ne spravi kar tako na vsako, lahko pa preišče, ali posedujejo neprijavljeno orožje), kot v primeru Šiško, ko je gospod sam podal razloge za sum z javno izjavo, da gre za pravo orožje, a ga dosedaj organi še niso našli in v tem primeru se nakazuje izguba primera države najmanj z očitkom glede kd. proizvodnje ali prometa z orožjem. Pretiran odziv politike in medijev na simbolični akt dela politične opozicije aktualni oblasti kaže na razdvojenost trenutne družbe. Na eni strani so ljudje s pretirano koncentracijo družbene moči v svojih rokah in na drugi ljudje, ki so nenehno zatirani, pohabljani, izkoriščani in nepriznani za aktivne državljane. Če kdo nepovabljeno skuša vstopiti iz ene skupine v drugo, ekskluzivnejšo, se ti najbrž počutijo nelagodno, ne želijo konkurence, politične tekme, ki bi bila bolj poštena in pravična in zato raje uporabijo vso svojo moč, da se utiša vse, ki bi si jim drznili nastaviti ogledalo in sprožiti samorefleksijo in družbo potisniti na višjo raven. Najverjetneje je to pravi namen provokacije Šiška, družbo zbuditi do te mere, da povprečni državljan RS uvidi, dojame, da se z njim manipulira medijsko in politično nenehno v interesu ohranjevanja obstoječega stanja nespremenjenega za vsako ceno in to ne glede na realne potrebe ljudi po vzpostavitvi pravičnejšega družbenega sistema. Opozoriti na neenake pogoje tekmovanja za naklonjenost volilcev oz. pravico do vodenja družbe v določeno smer ter volilce pozvati na stran Davida proti Goliatu, ki bo slej ko prej kot vedno v zgodovini nekoč padel. Svojo težo odgovornosti za nastanek tovrstnega svojevrstnega (izven)sistemskega odpora Šiška zoper opisane pomanjkljivosti obstoječega sistema nosijo prav vse uradne inštitucije na čelu z Ustavnim sodiščem kot varuhom Ustave in človekovih pravic in svoboščin v primeru, ko še vedno miži pred dokazanim dejstvom letečih glasovnic na zadnjih državnozborskih volitvah, dokazanimi prevarami volje volilcev glede izkazovanja nezadostne podpore stranke Alenke Bratušek za kandidaturo in Dobri državi ter pred nedopustnimi medijskimi organiziranimi kampanijami - Samo ne z Janšo ter Dajmo Šarec, hkrati pa ima Šiško še izkušnje medijske diskriminacije volitev za predsednika republike, kjer se ravno tako kritični intelektualci v družbi zlahka ne pojavijo. Svetla izjema je Odbor za demokracijo enakih možnosti v sestavi Kovačič, Veber, Jarh in Ferjan ter ostala združenja, ki so se pridružila pobudi, tudi Šiško in Troha, pri kateri vsi po mirni poti preko pravnih sredstev zahtevajo nujne demokratične spremembe na volilnem, medijskem in političnem področju, saj je povsem jasno, da gre za farso demokracije in da obstaja potreba po temeljni spremembi razumevanja demokracije, demokratičnega nadzora nad oblastjo, institucionalizacijo civilnih inštitucij pregona kriminalitete in financiranje profesionalnega izvajanja neposredne oblasti s strani ljudstva. Šiškov primer bo še bolj zaostril razmere, saj bo še bolj očiten razkorak med dobljenim na strani davkoplačevalcev in željenim. Največ paravojaških skupin vidi sebe kot pravno legitimno ustanovljene organizacije v skladu z Ustavo in zakoni, največkrat kot neorganizirano zbiranje skupine. Nekatere skupine so utemeljene s teorijo pravice do kramole - upora zoper tiransko oblast. V primeru Dennis v. United States, je Vrhovno sodišče ZDA zavrnilo to pravico do kramolo z utemeljitvijo, da v kolikor vlada zagotavlja poštene in svobodne volitve in postopke, kjer ti sodijo tebi enaki, politična samoobramba ne sme biti podvzeta. Vir: Hardaway, Robert (2002). "The Inconvenient Militia Clause of the Second Amendment: Why the Supreme Court Declines to Resolve the Debate over the Right to Bear Arms". St. John's Journal of Legal Commentary (16). Kasnejši primer Yates v. U.S. se je izkazalo, da ni možno uporabiti abstraktne in široke razlage zarote obstoječega zakona. Branderburg v. Ohio pa je pokazal, da zgolj uporaba besedišča o prevratu, zavzetju oblasti spada med varovano svobodo govora in da je nezavarovana svoboda govora takrat, ko se ščuva na konkretno protipravno grozeče dejanje. SKLEP: Dosedanje informacije primera Šiško kažejo na to, da kljub poveljevanju neorganizirani skupini ter istočasnim bivšim kandidaturam na politične položaje in spletnim protestom proti nosilcem oblasti, ki jim pripisuje odgovornost za pomanjkljivosti izvajanja ustavne ureditve v smislu, da “Pahor spada v zapor, da gre za izdajalca, da ga je potrebno zrušiti”, še ne pomeni pozivanja k nasilni spremembi ustavne ureditve, saj so ti pozivi usmerjeni v zamenjavo oseb na političnih položajih (s čimer utemeljuje tudi svojo kandidaturo), ne pa na spremembo celotne ureditve, do katere naj bi prišli z uporabo 50ih slabo oboroženih posameznikov. Šiško govori o demokraciji oz. ljudovladi, kar je skladno z ustavno ureditvijo RS in dosedaj v to ureditev še ni posegel z očitanim pučem zoper državno ureditev RS.Državne inštitucije bi zato morale izvesti samorefleksijo, s Pahorjem na čelu, in pričeti z reformami v smeri večje demokratičnosti sistema ali pa se bo ta postopoma razdrl po sami logiki tovrstnih provokacij, na katere pravni red nima odgovora kot še več tiranije. To pa bo pogubno za vse.Spomnimo, kandidat za poslanca Gašper Ferjan je bil cenzuriran s strani Damijana Bogataja (Idrijske novice), s strani Primorskih novic oz. Saše Dragoš pa omaleževan v kratki predstavitvi brez razloga oz. z razloga, da gre očitno za režimska trobila, ki so jim enakopravnost, enakost, poštena tekma popolnoma španska vas in bi se bolje odrezali na kakem drugem delovnem mestu, zato odsvetujem naročnine na ta dva časopisa. Skupaj močnejši naprej! Gašper Ferjan

Sat, 8. Sep 2018 at 17:05

454 ogledov

Kaj je z državo, ki jemlje opozorilo za zločin?
Kakšni so kriteriji za pravno državo ? Je država, ki na spodaj zastavljena vprašanja odgovori lahko samo z besedo NIKAKRŠNA, še pravna ?  In če soglašamo, da nismo pravna država, je potem tisti, ki po vsaj dveh desetletjih brezpravnega stanja na najbolj občutljivih državnih področjih po vseh preslišanih kritikah na to na odmeven način opozori, kriminalec ?      Kakšna je država, ki ni sankcionirala niti enega od vodilnih zločinskih napadalcev nekdanje JLA nanjo ? Moj odgovor: NI PRAVNA. Kakšna je država, ki je enemu izmed najbolj agresivnih poveljnikov takratne JLA, nesporno odgovornemu za poboje ljudi in druge hude vojne zločine, zaradi vodenja kazenskega postopka proti njemu celo izplačala odškodnino ? Moj odgovor: NI PRAVNA. Kakšna je država, v katerih obrambnih silah poveljujejo ljudje, ki so sodelovali v vojaški agresiji nanjo ?Moj odgovor: NI PRAVNA.  Kakšna je država, katere vojaki so na beraški palici in brez vsake perspektive za prihodnost ?Moj odgovor: NI PRAVNA.  Kakšna je država, v kateri je policija zaradi njene nezainteresiranosti, da uredi njihove delovne pogoje, prisiljena stavkati?Moj odgovor: NI PRAVNA.  Kakšna je država, v kateri so ljudje, ki poklicno skrbijo za varnost, skrajno primitivno poklicno usposobljeni in tako mizerno plačani, da so praktično na beraški palici ?Moj odgovor: NI PRAVNA.  Kakšna je država, ki ne zmore razčistiti najhujših roparskih aktivnosti v njenih vodilnih bankah in popolne nesposobnosti njene narodne banke ?Moj odgovor: NI PRAVNA.  Kakšna je država, v kateri se na najuglednejših mestih častijo najhujši zločinci komunističnega režima?Moj odgovor: NI PRAVNA.  Kakšna je država, v kateri zastopnik največje države zahodne civilizacije na ograji svojega predstavništva javno objavi opozorilo, naj neha častiti zločinski režim ?Moj odgovor: NI PRAVNA. Kakšna je država, ki več kot četrt stoletja strateško zanemarja in celo uničuje spominska obeležja najhujših zločinov, t.j. koncentracijskih taborišč in morišč nekdanje diktature ?Moj odgovor: NI PRAVNA. Žgočih vprašanj, še posebej s področja javnih financ in gospodarstva, je še zelo veliko.  Zadnji vprašanji, ki ju zastavljam v zvezi z aktivnostjo - domnevnim kaznivim dejanjem g.  Andreja Šiška, glasita: Kakšna je država, ki več desetletij ni uredila svoje ustavno določene notranje organiziranosti ? Kakšna je država, v kateri se državno zborske volitve opravljajo v nezaklenjenih volilnih skrinjicah, ki se s celotnim volilnim gradivom odprte prenašajo, da so podane vse možnosti za potvarjanje volilnih rezultatov ? Ingo Falk Pasch Wallersberg

Wed, 29. Aug 2018 at 11:28

983 ogledov

ALI SE JE SLOVENSKA DRŽAVA PO(NE)SREČILA IN USODNA DOMIŠLJAVOST LEVICE
Ocena o tem koliko se je slovenska država v resnici po(ne)srečila bi morala najprej izhajati iz tega kar je zapisano v Ustavi Republike Slovenije. In to v njenem 3 členu, v katerem piše, da »ima v Sloveniji oblast ljudstvo, ki jo izvršuje neposredno in z volitvami« in pa v 44 členu »vsak državljan ima pravico, da v skladu z zakonom neposredno ali po izvoljenih predstavnikih sodeluje pri upravljanju javnih zadev«. In še: »Slovenija je pravna in socialna država« 2 člen in: »Država na svojem ozemlju varuje človekove pravice in temeljne svoboščine« 5 člen«. Če pogledamo člen po katerem ima oblast ljudstvo, lahko celo rečemo, da smo vse bolj daleč od cilja. Namesto oblasti ljudstva smo dobili vladavino oligarhičmih struktur, političnih strank in še ta se ne izvaja v pošteni tekmi med njimi, ampak v medijski in s tem javnomnenjski stigmatizaciji enega dela le teh, to je desnega pola slovenske politike. Kot da je levo normalno in napredno, desno pa konservativno in nazadnjaško. Gre za levičarsko usodno domišljavost, kot jo je opisal Firiedrich A. Hayek v istoimenski knjigi. Sploh pa ne gre za naprednost. Trdim celo, da si s tem levičarji zdravijo manjvrednostni kompleks, saj v resnici velja prav nasprotno: vstajanje na levo nogo je sinonim za nazadovanje in ponesrečen dan. Vendar je to le del pohabljene zavesti. Pohabljena zavest Slovencev seveda izhaja tudi iz časov, ko nam je zavest krojila vladajoča doktrina »najboljšega sistema na svetu«, v Ljubljani pa to danes počne župan z infantilno frazo »najlepšega mesta na svetu«. V tistih (Kardeljevih) časih smo v medijih govorili o gnilem kapitalizmu. V gostilnah, med ljudmi pa obratno: »kapitalizem je na robu propada, mi smo pa korak pred njim«. Socializem je dejansko bankrotiral, kapitalizem pa živi naprej. Avstrija je tedaj močno napredovala, mi pa smo vse bolj nazadovali in zaostali. Vse našteto za nazaj seveda ne pomeni, da je danes kaj bolje: v našem samopostrežnem pravnem (ne)redu je celota verjetno še slabša, zato mislim, da je Ruplovo spraševanje o državi nujno in potrebno in ga bo treba poglobiti. S posebnim poudarkom na demokraciji in vprašanju 3 člena ustave, to je, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo. Realnost pa in ni to kar vidimo v medijih-realnost je demokracija neenakih možnosti, dejanska oblast pa se poteka prek drugih vzvodov: preko pravosodja in diskriminatorne zakonodaje, katere posledica so tudi »novi obrazi« zadnjega sklica DZ. Diskriminacija se začne že pri pogojih kandidiranja na volitvah in medijskega nastopanja. Številke povedo vse: 3/400/800 ali 8000 podpisov za podporo kandidatom, je tako hudo nesorazmerje in visoka ovira, da večino že v startu odvrne od misli na parlament. Volitve so bile z vidika enakih možnosti lažne in, kot to velja v športu, bi morale biti razveljavljene in ponovljene. Bile pa so tudi nepoštene ker so bile na voliščih volilne glasovnice v nezapečatenih, nezalepljenih in nezaklenjenih plastičnih košarah, povsem prosto lebdeče. In v tako fluidnem stanju so romale z volišč na volilne okraje in naprej. In začuda, celo strankarske kontrole niso tega zaznale ?! Balkanska lahkotnost ravnanja z volilnimi glasovnicami, zdaj sicer dobiva epilog na Ustavnem sodišču, poleg 6 drugih pritožb. Najtežjo je odkril civilni nadzor, ki smo ga kot uradni opazovalci volitev, po hudih anomalijah na referendumu, in po burni nočni seji v DVK, izposlovali zadnjo minuto pred 12 uro. In smo ga potem izvajali z 9 opazovalci. Dokazi so težki kot svinec. Ali bodo ustavni sodniki zmogli odločiti, da goljufija v demokraciji ne sme biti dopustna in da nepoštene volitve v demokraciji nimajo mesta ? Nismo sicer v Avstriji ampak goljufija se vidi prek Karavank, v Evropo vse do Berlina. Pustimo se presenetiti ! Nemogoče je mogoče: če smo v Sloveniji razveljavili referendum, kot ga najbrž niso še nikjer na svetu, naslednji korak ne bi smel biti pretežak: razveljavimo volitve kot jih razveljavljajo marsikje po svetu, poglejmo samo v Avstrijo. Od uspešnosti pritožbe odvetnika Inga Paša je odvisen tudi odgovor dr. Dimitriju Ruplu: ali smo po(ne)srečena država ali pa gre za razsuto in povsem brezupno državo ! Sicer pa bo ustavna odločba usodna za bodočnost in bo šla naprej v Evropo. V vsakem primeru. Ali kot pozitiven odmev, ali pa kot pritožba, ki bo seveda odmevala tako, da zna biti blamaža popolna. Naslov dr. Rupla o ponesrečeni državi pa seveda odpira več tem: o referendumih, eroziji slovenske Ustave in o tem kdo ima v SLO tak vpliv, da blokira spremembe demokracije in volilnega sistema. Predvsem pa je tu pomembno vprašanje o ne-dostopnosti demokracije, ter o vzrokih za sovražen odnos do nje. Čeprav, obstoja v svetu pozitivna korelacija med demokracijo in blaginjo, pa obstoja tudi visoko negativna korelacija med demokracijo in sistemsko (v zakon skrito) in vsakršno korupcijo. Več demokracije = manj korupcije in manj demokracije = več korupcije! Milijarde vlagamo v neproduktivne in škodljive projekte in prosjačimo za drobtine iz bogatinove mize. Predpogoj postopne ozdravitve družbe in države so poštene volitve, volitve enakih možnosti in obnašanje politikov brez kakršnegakoli izključevanja. In seveda strogi nadzor nad poštenostjo volitev. Prosto dostopne glasovnice se ne smejo nikoli več ponoviti. Zaupanje je krasno, vendar je nadzor (mnogo) boljši. Tokrat se brez sankcij odgovorni ne smejo izmuzniti. Nujen je popravni izpit. Na Ustavnem sodišču je, da ga predpiše in zavaruje demokracijo enakih možnosti za vse in da, po 27 letih enkrat za vselej, zagotovi poštenost volitev. Poslanci sami tega ne bodo nikoli storili. Ljubljana 26.08.2018 Vili Kovačič, državljan K. tudi član Odbora za demokracijo enakih možnosti !   p.s. fotografija je iz Venezuele

Wed, 29. Aug 2018 at 11:22

365 ogledov

ALI SE JE SLOVENSKA DRŽAVA PO(NE)SREČILA IN USODNA DOMIŠLJAVOST LEVICE
Ocena o tem koliko se je slovenska država v resnici po(ne)srečila bi morala najprej izhajati iz tega kar je zapisano v Ustavi Republike Slovenije. In to v njenem 3 členu, v katerem piše, da »ima v Sloveniji oblast ljudstvo, ki jo izvršuje neposredno in z volitvami« in pa v 44 členu »vsak državljan ima pravico, da v skladu z zakonom neposredno ali po izvoljenih predstavnikih sodeluje pri upravljanju javnih zadev«. In še: »Slovenija je pravna in socialna država« 2 člen in: »Država na svojem ozemlju varuje človekove pravice in temeljne svoboščine« 5 člen«. Če pogledamo člen po katerem ima oblast ljudstvo, lahko celo rečemo, da smo vse bolj daleč od cilja. Namesto oblasti ljudstva smo dobili vladavino oligarhičmih struktur, političnih strank in še ta se ne izvaja v pošteni tekmi med njimi, ampak v medijski in s tem javnomnenjski stigmatizaciji enega dela le teh, to je desnega pola slovenske politike. Kot da je levo normalno in napredno, desno pa konservativno in nazadnjaško. Gre za levičarsko usodno domišljavost, kot jo je opisal Firiedrich A. Hayek v istoimenski knjigi. Sploh pa ne gre za naprednost. Trdim celo, da si s tem levičarji zdravijo manjvrednostni kompleks, saj v resnici velja prav nasprotno: vstajanje na levo nogo je sinonim za nazadovanje in ponesrečen dan. Vendar je to le del pohabljene zavesti. Pohabljena zavest Slovencev seveda izhaja tudi iz časov, ko nam je zavest krojila vladajoča doktrina »najboljšega sistema na svetu«, v Ljubljani pa to danes počne župan z infantilno frazo »najlepšega mesta na svetu«. V tistih (Kardeljevih) časih smo v medijih govorili o gnilem kapitalizmu. V gostilnah, med ljudmi pa obratno: »kapitalizem je na robu propada, mi smo pa korak pred njim«. Socializem je dejansko bankrotiral, kapitalizem pa živi naprej. Avstrija je tedaj močno napredovala, mi pa smo vse bolj nazadovali in zaostali. Vse našteto za nazaj seveda ne pomeni, da je danes kaj bolje: v našem samopostrežnem pravnem (ne)redu je celota verjetno še slabša, zato mislim, da je Ruplovo spraševanje o državi nujno in potrebno in ga bo treba poglobiti. S posebnim poudarkom na demokraciji in vprašanju 3 člena ustave, to je, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo. Realnost pa in ni to kar vidimo v medijih-realnost je demokracija neenakih možnosti, dejanska oblast pa se poteka prek drugih vzvodov: preko pravosodja in diskriminatorne zakonodaje, katere posledica so tudi »novi obrazi« zadnjega sklica DZ. Diskriminacija se začne že pri pogojih kandidiranja na volitvah in medijskega nastopanja. Številke povedo vse: 3/400/800 ali 8000 podpisov za podporo kandidatom, je tako hudo nesorazmerje in visoka ovira, da večino že v startu odvrne od misli na parlament. Volitve so bile z vidika enakih možnosti lažne in, kot to velja v športu, bi morale biti razveljavljene in ponovljene. Bile pa so tudi nepoštene ker so bile na voliščih volilne glasovnice v nezapečatenih, nezalepljenih in nezaklenjenih plastičnih košarah, povsem prosto lebdeče. In v tako fluidnem stanju so romale z volišč na volilne okraje in naprej. In začuda, celo strankarske kontrole niso tega zaznale ?! Balkanska lahkotnost ravnanja z volilnimi glasovnicami, zdaj sicer dobiva epilog na Ustavnem sodišču, poleg 6 drugih pritožb. Najtežjo je odkril civilni nadzor, ki smo ga kot uradni opazovalci volitev, po hudih anomalijah na referendumu, in po burni nočni seji v DVK, izposlovali zadnjo minuto pred 12 uro. In smo ga potem izvajali z 9 opazovalci. Dokazi so težki kot svinec. Ali bodo ustavni sodniki zmogli odločiti, da goljufija v demokraciji ne sme biti dopustna in da nepoštene volitve v demokraciji nimajo mesta ? Nismo sicer v Avstriji ampak goljufija se vidi prek Karavank, v Evropo vse do Berlina. Pustimo se presenetiti ! Nemogoče je mogoče: če smo v Sloveniji razveljavili referendum, kot ga najbrž niso še nikjer na svetu, naslednji korak ne bi smel biti pretežak: razveljavimo volitve kot jih razveljavljajo marsikje po svetu, poglejmo samo v Avstrijo. Od uspešnosti pritožbe odvetnika Inga Paša je odvisen tudi odgovor dr. Dimitriju Ruplu: ali smo po(ne)srečena država ali pa gre za razsuto in povsem brezupno državo ! Sicer pa bo ustavna odločba usodna za bodočnost in bo šla naprej v Evropo. V vsakem primeru. Ali kot pozitiven odmev, ali pa kot pritožba, ki bo seveda odmevala tako, da zna biti blamaža popolna. Naslov dr. Rupla o ponesrečeni državi pa seveda odpira več tem: o referendumih, eroziji slovenske Ustave in o tem kdo ima v SLO tak vpliv, da blokira spremembe demokracije in volilnega sistema. Predvsem pa je tu pomembno vprašanje o ne-dostopnosti demokracije, ter o vzrokih za sovražen odnos do nje. Čeprav, obstoja v svetu pozitivna korelacija med demokracijo in blaginjo, pa obstoja tudi visoko negativna korelacija med demokracijo in sistemsko (v zakon skrito) in vsakršno korupcijo. Več demokracije = manj korupcije in manj demokracije = več korupcije! Milijarde vlagamo v neproduktivne in škodljive projekte in prosjačimo za drobtine iz bogatinove mize. Predpogoj postopne ozdravitve družbe in države so poštene volitve, volitve enakih možnosti in obnašanje politikov brez kakršnegakoli izključevanja. In seveda strogi nadzor nad poštenostjo volitev. Prosto dostopne glasovnice se ne smejo nikoli več ponoviti. Zaupanje je krasno, vendar je nadzor (mnogo) boljši. Tokrat se brez sankcij odgovorni ne smejo izmuzniti. Nujen je popravni izpit. Na Ustavnem sodišču je, da ga predpiše in zavaruje demokracijo enakih možnosti za vse in da, po 27 letih enkrat za vselej, zagotovi poštenost volitev. Poslanci sami tega ne bodo nikoli storili. Ljubljana 26.08.2018 Vili Kovačič, državljan K. tudi član Odbora za demokracijo enakih možnosti ! p.s. fotografija je iz Venezuele  

Zadnji komentarji

APMMB2 :

24.06.2018 06:07

Hahahaha, ne bo vam uspelo: To je Jelovica! No ne Jelovica, to je Slovenija. V Sloveniji se ne bo še kar nekaj časa nič spremenilo. Kar nekaj razlogov je, da bo ostalo tako kot je, to je slabo za Slovenijo, slabo za državljanje in slabo za vse manj Slovencev v Sloveniji. Slovenija ni izvedla lustracije in ohranila na vseh bistvenih položajih ljudi, ki so že enkrat zavozili državo, jo spravili v bankrot, nato pa še s krvjo pripeljali do razpada. Sedaj mineva že skoraj 30 let. Borci, revolucionarji, boljševiki in množični morilci zapuščajo ta svet. Ostalo jih je še za vzorec in nimajo več vpliva na življnje v Sloveniji. Ostali pa so nihovi nasledniki, Ena generacia že krepko pihaja v leta, ko zapušča svoje položaje, ustvarili pa so že tretji in četrti rod, ki se krčevito oklepa priviligiranih položajev in ki se je dobro naučil, kaj mora početi, da se stanje ne bo spremenilo. Poučni primeri so zbrani v Levici in mladem forumu SD. Kar poglejte si boljševike, ki pretijo. Komunisti so ob osamosvjitvi vedeli, kako se vlada in kaj je za vladanje potrebno. DEMOS tega ni vedel in zato so ga z lahkoto prevarali. Pa še nekaj se je zgodilo. Komuniste so premagali mladinci. Če so bili komunisti vrhunski prevaranti, so očitno bili mladinci, ki so delovali pod marelo LDS še bolj prebrisani, še večji lopovi. Zaradi boljševstičnih pobojev in plejenja, so imeli komunist zelo kosmato vest in so jo lahko prikrivali le z diktaturi in reresijo, z enoumjem, z nasiljem. Zato so se krčevito branili, da ostanejo na oblasti. Poglejete si samo Bavcona. Ševedno je zaslužni profesor pravne fakltete in akademik. Po tem, ko je razkrinkan, se še vedno ni umaknil in še vedno lahjna svojo lajno o osvobajanju Slovenije. V Sloveniji so podsistemi , ki so potrebni za funkcioniranje države še vedno v rokah komunistov.boljševikov in doker te podsisteme ne prevzame demokratična politika, Slovenija nima bodočnosti. Pustimo ob strani bančništvo in gospodarstvo. Za to vemo, da je v rokah mafije in ta pleni Slovenijo in Slovence. To se bo dogajalo tako dolgo, dokler bo še kaj ukrasti. Manj opazni pa so podsistemi, ki te kraje omogočajo. V prvi vrsti je tukaj pravosodje, policija, tožilstvio. To je popolnoma v rokah mafije, ki je direktna naslednika komunizma. Po tridesetih letih je duh Udbe še vedno prevaldujoč. Potem je tukaj agitprop, slovensko novinarstvo. Tudi to je v glavnem v rokah mafije, ki je izrasla iz komunizma. Ti so se izdali s peticijo 571, kjer so se vsi lopovi prdstavili in so kronski dokaz, kdo je novinrska mafija v Sloveniji. Zelo neopazna pa je komunistična mafija v slovenskem šolstvu. Ta je najhujša, saj pohablja mladino. Plod takšnega pohabljanja so prav mladi politični forumi leih strank, kjer se porajajo novi revolucionarji, ki komaj čakajo, da pride do zmede in bodo kot njihovi vzroniki začeli pobijati, pleniti in požigati ter na silo uvajati komunizem. Ne gre se tem za bogastvo, gre se jim za izživljanje svojih izmaličenih čustev. Poglejet si samo listo 25. tako mnovanih intelektualcev, ki so spisali nak pamflet proti SDS in pred vsem Janezu Janši. Ali ni žalostno, da imamo v Sloveniji 25 doktorjev znanosti, diktatorejev, saj se zavzemajo za diktaturo proletariata. Ali ni žalostno da takšnim podeljujemo celo čast članstva v SAZU? Kje ste akademiki zdravega razuma, da takšne ne izločite iz akademije. Ti so vendar sramota najvišje znanstvene in umetnstne inštitucije Slovencev. Dokler ne bo očiščena SAZU, tako dolgo bomo Slovenci retardiran narod.

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Moj črni konj ne rabi uzde, uboga me brez vajeti (ali neznosna lahkost bivanja ob železnici)