DRUGA DOPOLNITEV USTAVNE PRITOŽBE z dne 05.08.2018

zoper dopis – odredbo Državne volilne komisije št. 041-36/2018-2 z dne 13.7.2018

in

sklep volilne komisije 4. volilne enote št. 041-10/2018-8 z dne 18.7.2018

ter molk Državnega zbora

Pritožnik še dodatno dopolnjujem svojo pritožbo, kot sledi:


Državni zbor je še pred svojim zasedanjem z dne 17.8.2018 prejel mojo zahtevo za razveljavitev državo-zborskih volitev z dne 3.6.2018 in za razveljavitev sklepa o potrditvi mandata po izidih omenjenih volitev izvoljenih poslank in poslancev v Državni zbor. Sicer pa je bil s celotno problematiko neverodostojnosti izvedbe preteklih državo zborskih volitev z moje strani obveščen že z mojim dopisom (in obširnimi prilogami) dne 10.8.2018. V tej zvezi naj le spomnim, da niti pristojna Volilna komisija niti Državna volilna komisija zelo resnih pripomb uradnega opazovalca poteka volitev na volišču v Domžalah g. Tomaža Štebeta sploh nista obravnavali, kaj šele posredovali Državnemu zboru v obravnavo in odločanje.


Dokaz: dokazila o vložitvi vlog

delavke DZ na vložišču

tajništvo predsednika DZ

zaslišanje predsednika DZ g. mag. Mateja Tonina

zaslišanje priče g. Vilija Kovačiča

zaslišanje predlagatelja kot doslej


Iz navedenega izhaja utemeljena domneva, da Državni zbor podobno kot Državna volilna komisija in omenjene Volilne komisije Volilnih enot kratko malo bojkotirajo perečo problematiko o zakonitosti in strokovnosti izvajanja državno zborskih volitev pri nas. Zato je edina preostala možnost, da o zakonitosti in ustavnosti takšnega načina izvajanja državno zborskih volitev pri nas, t.j. s skrinjicami, ki jih ni mogoče niti zakleniti niti zapečatiti, odloči naslovno sodišče. Da je takšen način popolnoma nevzdržen, je očitno, saj omogoča potvorbo volilnih rezultatov. Zato volilna zakonodaja drugih držav, n.pr. ZR Nemčije, izrecno predpisuje, da se morajo volilne skrinjice pred uporabo komisijsko pregledati, da so prazne, nato pa zakleniti in zapečatiti, pri čemer shrani ključ predsednik volilne komisije na varno. Vsekakor pa je tudi nujno, da so na voliščih lahko prisotni uradni opazovalci strank oziroma oseb, ki kandidirajo. To se dogaja pri nas le izjemoma in le zaradi odločnega vztrajanja zainteresiranega posameznika.


Dokaz : izpis iz nemške zakonodaje o volilnih skrinjicah

kot doslej


Popolnoma nič od tega, kar velja v Nemčiji za postopek z volilnimi skrinjicami, ne velja pri nas. Volilne skrinjice se niti ne zapečatijo niti zaklenejo (to naj bi bilo pri teh posebej nabavljenih »čebrih« neizvedljivo), kar pomeni očitno objektivno neverodostojnost volilnih izidov.


Posebej velja opozoriti na neustreznost določbe 3. odst. 64. člena Zakona o volitvah v Državni zbor, po katerem morajo biti volilne skrinjice prozorne. Za primerjavo naj navedem, da n.pr. nemški zakon o zveznih volitvah (BWahlG) v 2. stavku 1. odstavka § 33 izrecno določa : » Za sprejem glasovnic je treba uporabljati volilne skrinjice, ki zagotavljajo varovanje tajnosti glasovanja«. Zato morajo biti volilne skrinjice v Nemčiji iz popolnoma neprozornega ali le slabo prozornega gradiva. Naša navedena zakonska določba je očitno ustavno sporna, saj je v nasprotju z zagotovljeno tajnostjo državno zborskih volitev.


Dokaz: izpis iz nemške zakonodaje kot zgoraj

sodni preudarek


Pripomniti velja, da je volilna udeležba na državno zborskih volitvah pri nas katastrofalna, pada po vsakih volitvah in je letos pristala komaj malo nad 50 % pragom. Slovenske državljanke in državljani očitno množično ne zaupajo takšnim volitvam, za katere je očitno, da so na njih možne manipulacije brez večjih težav. Zgodi se celo, da volivec ob prihodu na volišče, na katerem ni drugih volivcev, preseneti člana volilnega odbora, ki pride izza zastora pri volilni skrinjici. Takrat ostaneš brez besed in z velikim neodgovorjenim vprašanjem v sebi.


Pritožnik:

Ingo Falk Pasch Wallersberg